Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 10. 2024
Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

kulturalikovna umetnostVittore CarpaccioPrimož KrečičBarbka Gosar HirciMartina Lesar KikeljJernej Hudolin

Kulturni utrinki

Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

VEČ ...|2. 10. 2024
Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostVittore CarpaccioPrimož KrečičBarbka Gosar HirciMartina Lesar KikeljJernej Hudolin

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 9. 2018
Barbara Jaki o Ivani kobilca - Jernej Hudolin o začetku Dnevov kult dediščine - arheološka razstava nakita v Brežicah

Barbara Jaki o Ivani kobilca - Jernej Hudolin o začetku Dnevov kult dediščine - arheološka razstava nakita v Brežicah

barbara jakiivana kobilcajernej hudolinkultura

Kulturni utrinki

Barbara Jaki o Ivani kobilca - Jernej Hudolin o začetku Dnevov kult dediščine - arheološka razstava nakita v Brežicah
VEČ ...|19. 9. 2018
Barbara Jaki o Ivani kobilca - Jernej Hudolin o začetku Dnevov kult dediščine - arheološka razstava nakita v Brežicah

Jože Bartolj

barbara jakiivana kobilcajernej hudolinkultura

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Duhovna misel

VEČ ...|28. 8. 2025
Iz oči v oči, iz srca do srca

Na dnevih, namenjenih zakoncem, je neki par vprašal voditelja molitvene skupine o svojem zakonu, ki je šel skozi nekaj resnih preizkušenj. Pred ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iz oči v oči, iz srca do srca

Na dnevih, namenjenih zakoncem, je neki par vprašal voditelja molitvene skupine o svojem zakonu, ki je šel skozi nekaj resnih preizkušenj. Pred ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 8. 2025
Umrl je Nužej Tolmaier

Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.

Umrl je Nužej Tolmaier

Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Moja zgodba

VEČ ...|24. 8. 2025
Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

Jože Bartolj

spominpolitikaZdenko RoterIgor OmerzaUDBA

Pogovor o

VEČ ...|27. 8. 2025
O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Radijski roman

VEČ ...|28. 8. 2025
Pot do Resnice, 3. del

V tretjem poglavju romana Pot do Resnice izvemo, da je Ana zelo radovedno dekle, ki muslimanskih učiteljev ne pusti počivati.

Pot do Resnice, 3. del

V tretjem poglavju romana Pot do Resnice izvemo, da je Ana zelo radovedno dekle, ki muslimanskih učiteljev ne pusti počivati.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 8. 2025
Ivo Mojzer, Roy Orbison, Tereza Kesovija, Vicky Lenadros

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste prisluhnili Lindi Ronstadt in Aleksandru Mežku. 

 

0:00:57 NEW SWING QUARTET - SREČNO POT MORNARJI        

0:04:55 MERI CETINIĆ - LASTAVICA                      

0:09:02 ROY ORBISON - PRETTY WOMAN                    

0:11:56 MAJDA SEPE & BELE VRANE - LONEC BREZ MEDU      

0:16:01 MATIA BAZAR - SOLO TU                          

0:19:27 ANEKA - JAPANESE BOY                          

0:23:52 IVO MOJZER - EZL-EK                            

0:26:37 Vicky Leandros - Comme Je Suis                

0:30:44 ABBA - HASTA MANANA                            

0:33:49 ALFI NIPIČ - NAJ BO                            

0:36:36 Lolita - Seemann, deine Heimat ist das Meer    

0:39:58 KELLY FAMILY - AN ANGEL                        

0:43:36 BRATJE BOŠTJANČIČ - SIVI ZIDOVI STAREGA MESTA  

0:45:48 Tereza Kesovija - Tvoj glas                    

0:49:30 Linda Ronstadt - Its So Easy                  

0:52:25 ALEKSANDER MEŽEK - ZALJUBITI SE JE RES LAHKO  

0:55:04 TONY RENIS - NON MI DIRE MAI GOODBYE          

0:58:51 DINAH WASHINGTON - WHAT A DIFF`RENCE A DAY MADE

1:01:18 NADA LADIČ - TO SMO MI                        

1:05:27 PHIL COLLINS - I WISH IT WOULD RAIN DOWN      

1:10:43 OLIVER DRAGOJEVIĆ - A VITAR PUŠE              

1:14:15 DAVID BOWIE - ABSOLUTE BEGINNERS              

1:19:39 F+ - TRI DEČVE                                

1:22:40 MODERN TALKING - CHERI CHERI LADY              

1:27:01 TOMAŽ DOMICELJ - IRENA LAHKO NOČ              

 

Ivo Mojzer, Roy Orbison, Tereza Kesovija, Vicky Lenadros

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste prisluhnili Lindi Ronstadt in Aleksandru Mežku. 

 

0:00:57 NEW SWING QUARTET - SREČNO POT MORNARJI        

0:04:55 MERI CETINIĆ - LASTAVICA                      

0:09:02 ROY ORBISON - PRETTY WOMAN                    

0:11:56 MAJDA SEPE & BELE VRANE - LONEC BREZ MEDU      

0:16:01 MATIA BAZAR - SOLO TU                          

0:19:27 ANEKA - JAPANESE BOY                          

0:23:52 IVO MOJZER - EZL-EK                            

0:26:37 Vicky Leandros - Comme Je Suis                

0:30:44 ABBA - HASTA MANANA                            

0:33:49 ALFI NIPIČ - NAJ BO                            

0:36:36 Lolita - Seemann, deine Heimat ist das Meer    

0:39:58 KELLY FAMILY - AN ANGEL                        

0:43:36 BRATJE BOŠTJANČIČ - SIVI ZIDOVI STAREGA MESTA  

0:45:48 Tereza Kesovija - Tvoj glas                    

0:49:30 Linda Ronstadt - Its So Easy                  

0:52:25 ALEKSANDER MEŽEK - ZALJUBITI SE JE RES LAHKO  

0:55:04 TONY RENIS - NON MI DIRE MAI GOODBYE          

0:58:51 DINAH WASHINGTON - WHAT A DIFF`RENCE A DAY MADE

1:01:18 NADA LADIČ - TO SMO MI                        

1:05:27 PHIL COLLINS - I WISH IT WOULD RAIN DOWN      

1:10:43 OLIVER DRAGOJEVIĆ - A VITAR PUŠE              

1:14:15 DAVID BOWIE - ABSOLUTE BEGINNERS              

1:19:39 F+ - TRI DEČVE                                

1:22:40 MODERN TALKING - CHERI CHERI LADY              

1:27:01 TOMAŽ DOMICELJ - IRENA LAHKO NOČ              

 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 8. 2025
V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

Nataša Ličen

naravakulturakmetijstvopogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan